PRILOGA I

NAPRAVE ZA OBDELAVO BANKOVCEV

1.   Splošne tehnične zahteve

1.1   Da bi naprava ustrezala opredelitvi naprave za obdelavo bankovcev, mora biti zmožna obdelati svežnje eurobankovcev, razvrstiti posamične eurobankovce in fizično ločiti eurobankovce glede na njihove razvrstitve brez poseganja upravljavca naprave, v skladu s prilogama IIa in IIb. Naprave za obdelavo bankovcev morajo imeti zahtevano število namenskih izhodnih enot in/ali druga sredstva, s katerimi se zagotovi zanesljivo ločevanje obdelanih eurobankovcev.

1.2   Naprave za obdelavo bankovcev morajo biti prilagodljive tako, da se zagotovi njihova zmožnost zanesljivega odkrivanja novih ponaredkov. Poleg tega morajo biti prilagodljive tako, da se omogoči nastavitev bolj ali manj strogih standardov sortiranja glede na primernost, če je to potrebno.

2.   Kategorije naprav za obdelavo bankovcev

Naprave za obdelavo bankovcev so bodisi naprave, ki jih upravljajo stranke, bodisi naprave, ki jih upravljajo zaposleni:

Tabela 1

Naprave, ki jih upravljajo stranke

Tabela 2

Naprave, ki jih upravljajo zaposleni

Kadar stranke vložijo eurobankovce, namenjene za polog, v blagajniške vplačilno-izplačilne naprave ali blagajniške naprave, ali kadar vzamejo eurobankovce, ki jih izdajo te naprave, je treba te naprave šteti za naprave, ki jih upravljajo stranke, eurobankovce pa morajo razvrstiti in z njimi ravnati v skladu s Prilogo IIa.

3.   Vrste naprav za obdelavo bankovcev

Eurosistem testira vrste naprav za obdelavo bankovcev. Vrste naprav za obdelavo bankovcev je mogoče med seboj ločiti glede na njihove specifične sisteme odkrivanja, programsko opremo in druge sestavne dele, ki služijo opravljanju njihovih temeljnih funkcionalnosti. Te so: (a) potrjevanje pristnosti eurobankovcev; (b) odkrivanje in ločevanje eurobankovcev, za katere se domneva, da so ponarejeni; (c) odkrivanje neprimernih eurobankovcev in njihovo ločevanje od primernih eurobankovcev, kjer to pride v poštev; in (d) sledenje strank, ki so vložile predmete, ki so prepoznani kot domnevno ponarejeni eurobankovci, in eurobankovce, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena, kjer to pride v poštev.

PRILOGA IIa

RAZVRŠČANJE EUROBANKOVCEV IN RAVNANJE Z NJIMI Z NAPRAVAMI, KI JIH UPRAVLJAJO STRANKE

Eurobankovci se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij in se fizično ločijo glede na kategorijo. Pri napravah, ki ne preverijo primernosti eurobankovcev, razlikovanje med kategorijama 4a in 4b ni potrebno.

Tabela 1

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z napravami, ki jih upravljajo stranke ter omogočajo polog gotovine s sledenjem strank

Naprava stranki ne vrne eurobankovcev kategorij 2 in 3, če naprava omogoča preklic transakcije pologa. Takšni eurobankovci se lahko v primeru preklica transakcije zadržijo tako, da se shranijo v začasnem shranjevalniku v napravi.

NCB se lahko z obdelovalcem gotovine dogovori, da eurobankovcev kategorije 3 ni treba fizično ločiti od eurobankovcev kategorij 4a in 4b, ter da je treba v takšnem primeru z vsemi tremi kategorijami ravnati kot z eurobankovci kategorije 3.

Tabela 2

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z drugimi napravami, ki jih upravljajo stranke

PRILOGA IIb

RAZVRŠČANJE EUROBANKOVCEV IN RAVNANJE Z NJIMI Z NAPRAVAMI, KI JIH UPRAVLJAJO ZAPOSLENI

Eurobankovci se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij in se fizično ločijo glede na kategorijo. Pri napravah, ki ne preverijo primernosti eurobankovcev, razlikovanje med kategorijama B1 in B2 ni potrebno.

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z napravami, ki jih upravljajo zaposleni

Posebna pravila razvrščanja in sortiranja za nekatere naprave, ki jih upravljajo zaposleni

1.   Naprave za preverjanje bankovcev razvrstijo in fizično sortirajo eurobankovce v kategorije A, B1 in B2, kakor je določeno v Prilogi IIb, za kar so potrebne najmanj tri namenske izhodne enote, da ni potrebno poseganje upravljavca naprave.

2.   Vendar pa lahko eurobankovce razvrstijo in sortirajo tudi naprave za preverjanje bankovcev, ki imajo samo dve namenski izhodni enoti, če so izpolnjene naslednje zahteve:

3.   Naprave za preverjanje pristnosti bankovcev razvrstijo in fizično sortirajo eurobankovce v kategoriji A in B, za kar sta potrebni najmanj dve namenski izhodni enoti, da ni potrebno poseganje upravljavca naprave.

4.   Vendar pa lahko eurobankovce razvrstijo in sortirajo tudi naprave za preverjanje pristnosti bankovcev, ki imajo samo eno namensko izhodno enoto, če so izpolnjene naslednje zahteve.

PRILOGA IIIa

MINIMALNI STANDARDI ZA SAMODEJNO PREVERJANJE PRIMERNOSTI EUROBANKOVCEV

Ta priloga določa minimalne standarde za samodejno preverjanje primernosti eurobankovcev z napravami za obdelavo bankovcev.

V okviru preverjanja primernosti so neprimerni vsi eurobankovci, ki imajo kakršno koli poškodbo, v zvezi s katero je opredeljena obvezna zahteva, kakor je določeno v nadaljevanju.

Sprejemljiva stopnja tolerance za preverjanja primernosti z napravami za obdelavo bankovcev je 5 %. To pomeni, da lahko naprave napačno razvrstijo in sortirajo kot primerne največ 5 % eurobankovcev, ki ne izpolnjujejo meril primernosti.

Tabela 1

Seznam meril sortiranja za samodejno sortiranje glede na primernost

Nadaljnje informacije o merilih sortiranja

1.   Umazanija

Umazanija poveča optično gostoto eurobankovcev. Naslednja tabela določa največje povečanje gostote pri mejnih vzorcih v primerjavi z novimi eurobankovci, ki jo lahko imajo eurobankovci, da se razvrstijo kot primerni:

Tabela 2

Stopnje optične gostote

Eurobankovci, ki ne izpolnjujejo teh meril, so neprimerni. NCB hranijo referenčne eurobankovce, ki kažejo stopnjo umazanije, ki izhaja iz teh meril. Denzitometrična merjenja referenčnih eurobankovcev temeljijo na naslednjih merilih:

Povečanje gostote pri referenčnem bankovcu je najvišja vrednost med povprečji najmanj štirih merilnih točk, ki se izmerijo na sprednji in zadnji strani bankovca na nepotiskani površini, kjer ni nobene spremembe zaradi vodnega znaka.

2.   Madež

Eurobankovci z lokalizirano koncentracijo umazanije v velikosti najmanj 9 mm krat 9 mm na nepotiskani površini ali najmanj 15 mm krat 15 mm na potiskani površini so neprimerni.

3.   Popisan bankovec

Trenutno ni nobene obvezne zahteve za odkrivanje popisanih bankovcev.

4.   Razbarvan bankovec

Razbarvanje eurobankovcev se lahko pojavi, npr. če so bili oprani ali izpostavljeni agresivnim kemičnim sredstvom. Tovrstne neprimerne eurobankovce je mogoče odkriti s slikovnimi ali ultravijoličnimi detektorji.

5.   Raztrganina

Eurobankovci z razprtimi raztrganinami, ki jih trak(-ovi) za prenos bankovcev v napravi delno ali v celoti ne prekrije(-jo), so neprimerni, če je velikost raztrganine večja od spodaj navedene.

Tabela 3

Raztrganina

6.   Luknja

Eurobankovci z luknjami, ki jih trak(-ovi) za prenos bankovcev v napravi delno ali v celoti ne prekrije(-jo), so neprimerni, če je luknja večja od 10 mm2.

7.   Okrnjenost

Eurobankovci, katerih dolžina je zmanjšana za najmanj 6 mm ali katerih širina je zmanjšana za najmanj 5 mm, so neprimerni. Vsa merjenja se nanašajo na razlike glede na nominalne dolžine in širine eurobankovcev.

8.   Popravila

Popravljen eurobankovec je ustvarjen s spojitvijo delov eurobankovca(-ev), npr. z uporabo lepilnega traku ali lepila. Eurobankovec z lepilnim trakom, ki pokriva površino, večjo od 10 mm krat 40 mm, in je debelejši od 50 µm, je neprimeren.

9.   Zmečkanine

Zmečkani eurobankovci se lahko običajno prepoznajo po zmanjšani stopnji njihove odsevnosti ali trdnosti. Tukaj ni nobene obvezne zahteve.

10.   Mlahavost

Kolikor je mogoče, se eurobankovci z zelo malo trdnosti sortirajo kot neprimerni. Ker je mlahavost običajno povezana z umazanijo, mlahave eurobankovce praviloma odkrijejo tudi senzorji za umazanijo. Tukaj ni nobene obvezne zahteve.

11.   Guba

Zgubane eurobankovce lahko zaradi njihove zmanjšane dolžine ali širine odkrijejo senzorji, ki preverjajo velikost eurobankovcev. Poleg tega jih lahko odkrijejo senzorji za debelino. Vendar pa se zaradi tehničnih omejitev lahko prepoznajo in so neprimerne samo gube, ki izpolnjujejo merila, določena za okrnjenost, tj. gube, katerih posledica je zmanjšanje dolžine za več kot 6 mm ali zmanjšanje širine za več kot 5 mm.

12.   Prepognjen vogal

Eurobankovec, ki ima prepognjen vogal s površino več kakor 130 mm2 in z dolžino krajšega roba več kakor 10 mm, je neprimeren.

(1)  Dolžina se izmeri tako, da se od vrha raztrganine do roba bankovca, kjer se raztrganina začne, potegne ravna črta (pravokotna projekcija), ne pa z merjenjem dolžine same raztrganine.

PRILOGA IIIb

MINIMALNI STANDARDI ZA ROČNO PREVERJANJE PRIMERNOSTI EUROBANKOVCEV

Ta priloga določa minimalne standarde za ročno preverjanje primernosti eurobankovcev, ki ga opravijo usposobljeni zaposleni.

V okviru preverjanja primernosti so neprimerni vsi eurobankovci, ki imajo kakršno koli poškodbo iz spodnje tabele ali očitno opazno poškodbo na enem od vidnih zaščitnih elementov. Vendar pa se lahko zgubani eurobankovci in eurobankovci s prepognjenimi vogali ročno poravnajo, kjer je to mogoče. Preverjanja primernosti se opravijo z vizualnim pregledom posamičnega eurobankovca in ne zahtevajo uporabe nobenih orodij.

Seznam meril sortiranja za ročno preverjanje primernosti

PRILOGA IV

ZBIRANJE PODATKOV OD OBDELOVALCEV GOTOVINE

1.   Cilji

Cilj zbiranja podatkov je, da se NCB in ECB omogoči spremljanje zadevnih dejavnosti obdelovalcev gotovine in nadziranje razvoja gotovinskega cikla.

2.   Splošna načela

2.1   Podatki o napravah za obdelavo bankovcev se sporočajo samo v primerih, kadar se naprave uporabljajo za ponovno dajanje bankovcev v obtok.

2.2   Obdelovalci gotovine morajo NCB v svoji državi članici redno zagotavljati:

2.3   Poleg tega morajo obdelovalci gotovine, ki dajejo eurobankovce ponovno v obtok prek naprav za obdelavo bankovcev in prek avtomatov za dvig gotovine, NCB v svoji državi članici redno zagotavljati:

3.   Vrste podatkov in zahteve za poročanje

3.1   Zbrani podatki se glede na njihovo naravo delijo na glavne podatke in operativne podatke.

Glavni podatki

3.2   Glavni podatki obsegajo informacije o: (a) posamičnih obdelovalcih gotovine in njihovih napravah za obdelavo bankovcev in avtomatih za dvig gotovine, ki so v obratovanju; ter (b) oddaljenih podružnicah kreditnih institucij.

3.3   Glavni podatki se NCB zagotovijo na dan začetka uporabe tega sklepa, nato pa vsakih šest mesecev. Podatke, določene v obrazcu iz Dodatka 1, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki. V prehodnem obdobju lahko NCB zahtevajo mesečno poročanje, če je bila taka njihova praksa, preden je začel veljati ta sklep, ali četrtletno poročanje.

3.4   NCB se lahko iz razlogov spremljanja odloči za zbiranje podatkov na lokalni ravni, na primer na ravni podružnic.

3.5   NCB se lahko odloči, da iz zahtev za poročanje izvzame naprave za obdelavo eurobankovcev, ki se uporabljajo samo za obdelavo eurobankovcev, ki se izdajo prek okenca.

3.6   Podatke o oddaljenih podružnicah, določene v obrazcu iz Dodatka 3, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki.

Operativni podatki

3.7   Operativni podatki so podatki, ki jih obdelovalci gotovine zberejo med obdelavo eurobankovcev in njihovim ponovnim dajanjem v obtok.

3.8   NCB se lahko odloči, da iz obveznosti poročanja operativnih podatkov izvzame druge gospodarske subjekte v smislu člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, če je število eurobankovcev, ki jih ponovno dajo v obtok prek avtomatov za dvig bankovcev, pod pragom, ki ga določi NCB.

3.9   Podatki se zagotovijo vsakih šest mesecev. Podatki se sporočijo NCB najkasneje v dveh mesecih po zadevnem obdobju poročanja, tj. konec februarja in konec avgusta. Podatki se lahko zagotovijo z uporabo obrazca iz Dodatka 2. V prehodnem obdobju lahko NCB zahtevajo mesečno poročanje, če je bila taka njihova praksa, preden je začel veljati ta sklep, ali četrtletno poročanje.

3.10   Podatke zagotovijo obdelovalci gotovine, ki fizično obdelujejo eurobankovce. Če je obdelovalec gotovine preverjanje pristnosti in primernosti oddal v izvajanje drugemu obdelovalcu gotovine, mora podatke zagotoviti obdelovalec gotovine, določen v skladu s členom 3(2).

3.11   Obdelovalci gotovine morajo podatke sporočiti v obliki števila eurobankovcev (obseg), podatki morajo biti zbrani na nacionalni ravni in razčlenjeni po apoenih eurobankovcev. Za oddaljene podružnice kreditnih institucij se operativni podatki sporočajo ločeno.

3.12   NCB se lahko iz razlogov spremljanja odloči za zbiranje podatkov na lokalni ravni, na primer na ravni podružnic.

3.13   NCB se lahko odloči, da iz zahtev za poročanje izvzame eurobankovce, ki se obdelajo z napravami za obdelavo bankovcev in se izdajo prek okenca.

3.14   Od obdelovalcev gotovine, ki so preverjanje pristnosti in primernosti oddali v izvajanje drugemu obdelovalcu gotovine, se lahko zahteva, da NCB zagotovijo podrobne informacije o tem drugem obdelovalcu gotovine.

3.15   Podatke o oddaljenih podružnicah, določene v obrazcu iz Dodatka 3, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki, in se z obdelovalcem gotovine dogovori o zbiranju obsežnejših podatkov.

4.   Zaupnost in objava podatkov

4.1   Glavni in operativni podatki se obravnavajo kot zaupni.

4.2   NCB in ECB se lahko odločijo, da na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu s to prilogo, objavijo poročila ali statistične podatke. Pri vsaki takšni objavi se podatki združijo na način, da nobenega podatka ni mogoče pripisati posameznemu poročevalcu.