TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 15. december 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk, na podlagi znatno navzgor popravljenih inflacijskih obetov pa pričakujemo, da jih bomo še dodatno zviševali. Ocenjujemo namreč, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivnih ravneh se bo inflacija sčasoma znižala zaradi zaviranja povpraševanja. To bo preprečevalo tudi tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. O obrestnih merah denarne politike se bomo tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.

Ključne obrestne mere ECB so naše glavno orodje pri določanju naravnanosti denarne politike. Svet ECB je danes razpravljal tudi o načelih, kako normalizirati Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike. Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.

Svet ECB bo na februarski seji objavil podrobne parametre zmanjševanja imetij v okviru programa APP. Svet ECB bo redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja portfelja v okviru tega programa, da bi zagotovil nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, da bi ohranil delovanje trga ter da bi še naprej trdno obvladoval kratkoročne razmere na denarnem trgu. Do konca leta 2023 bomo pretehtali tudi operativni okvir, s katerim usmerjamo kratkoročne obrestne mere, tako da bomo pridobili informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja.

Danes smo sklenili, da zvišamo obrestne mere, in pričakujemo, da jih bomo še precej zviševali, ker je inflacija daleč previsoka in bo po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnijo. Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija novembra znašala 10,0%, kar je rahlo manj, kot je bilo zabeleženo oktobra (10,6%). Znižanje je bilo predvsem rezultat nižje inflacije v skupini energentov. Inflacija v skupini hrane in temeljni cenovni pritiski v gospodarstvu so se okrepili in bodo še nekaj časa vztrajali. V okolju izjemne negotovosti so strokovnjaki Eurosistema projekcije inflacije precej popravili navzgor. Sedaj predvidevajo, da bo povprečna inflacija dosegla 8,4% v letu 2022, nato pa naj bi se znižala na 6,3% v letu 2023, saj se bo inflacija tekom leta predvidoma opazno zniževala. Zatem bo inflacija po projekcijah v povprečju znašala 3,4% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 3,9% v letu 2022, zatem naj bi se zvišala na 4,2% v letu 2023, nato pa naj bi upadla na 2,8% v letu 2024 in na 2,4% v letu 2025.

V sedanjem in naslednjem četrtletju bi lahko prišlo do krčenja gospodarstva v euroobmočju zaradi energetske krize, visoke negotovosti, vse šibkejše svetovne gospodarske aktivnosti in strožjih pogojev financiranja. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema naj bi bila recesija razmeroma kratka in plitka. Vseeno bo rast naslednje leto predvidoma umirjena in je bila v primerjavi s prejšnjimi projekcijami precej popravljena navzdol. Gledano dlje od kratkoročnega obdobja bo rast po projekcijah okrevala, ko bodo trenutni zaviralni dejavniki popustili. Gledano v celoti projekcije strokovnjakov Eurosistema sedaj predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 3,4% v letu 2022, 0,5% v letu 2023, 1,9% v letu 2024 in 1,8% v letu 2025.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast v euroobmočju se je v tretjem četrtletju leta upočasnila na 0,3%. Visoka inflacija in bolj zaostreni pogoji financiranja zavirajo potrošnjo in proizvodnjo z zniževanjem realnega dohodka gospodinjstev in zviševanjem stroškov za podjetja.

Upočasnjuje se tudi svetovno gospodarstvo, saj se geopolitična negotovost, zlasti zaradi neupravičene agresije Rusije proti Ukrajini in Ukrajincem, nadaljuje, pogoji financiranja pa so povsod po svetu bolj zaostreni. Preteklo poslabševanje pogojev menjave zaradi hitrejše rasti uvoznih cen od izvoznih cen še naprej zavira kupno moč v euroobmočju.

Pozitivno je, da se je zaposlenost v tretjem četrtletju povečala za 0,3%, medtem ko je brezposelnost oktobra dosegla novo najnižjo raven (6,5%). Vse višje plače bodo predvidoma prispevale k delni obnovitvi izgubljene kupne moči, kar bo podpiralo potrošnjo. Ob slabljenju gospodarstva pa se bo ustvarjanje delovnih mest najverjetneje upočasnilo, brezposelnost pa bi se v prihodnjih četrtletjih lahko zvišala.

Javnofinančni ukrepi pomoči, katerih namen je zaščititi gospodarstvo pred visokimi cenami energentov, bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni temu, da se ohranijo spodbude k manjši porabi energije. Javnofinančni ukrepi, ki niso v skladu s temi načeli, bodo najverjetneje okrepili inflacijske pritiske, kar bi terjalo strožje odzivanje denarne politike. Poleg tega bi morale biti javnofinančne politike v skladu z okvirom ekonomskega upravljanja v EU usmerjene v izboljševanje produktivnosti gospodarstva ter postopno zniževanje visokega javnega dolga. Politike, katerih cilj je povečati zmogljivosti na strani ponudbe v euroobmočju, zlasti v energetskem sektorju, lahko prispevajo k zmanjševanju cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju. V ta namen bi morale vlade hitro uresničiti svoje načrte na področju naložb in strukturnih reform v okviru programa »EU naslednje generacije«. Reforma okvira ekonomskega upravljanja v EU bi morala biti hitro zaključena.

Inflacija

Inflacija se je novembra znižala na 10,0%, in sicer predvsem zaradi nižje inflacije v skupini energentov, rahlo pa se je znižala tudi inflacija v skupini storitev. Inflacija v skupini hrane pa se je nadalje zvišala na 13,6%, saj so se višji vhodni stroški v proizvodnji hrane prenesli v cene življenjskih potrebščin.

Cenovni pritiski ostajajo močni v vseh sektorjih, kar je deloma rezultat višjih energetskih stroškov v celotnem gospodarstvu. Inflacija brez energentov in hrane je novembra ostala nespremenjena na ravni 5,0%, visoka pa so tudi druga merila osnovne inflacije. Javnofinančni ukrepi, katerih cilj je kompenzirati gospodinjstva zaradi višjih cen energentov in inflacije, bodo predvidoma zavirali inflacijo v naslednjem letu, vendar jo bodo zviševali, ko bodo umaknjeni.

Ozka grla v ponudbi postopoma popuščajo, vendar še vedno prispevajo k inflaciji, kar navzgor potiska predvsem cene izdelkov. Enako velja za odpravljanje pandemičnih omejitev: vpliv med pandemijo zavrtega povpraševanja, ki sicer postopno slabi, še vedno potiska cene navzgor, predvsem v storitvenem sektorju. Na cene življenjskih potrebščin še naprej vpliva tudi depreciacija eura v letošnjem letu.

Rast plač se krepi, k čemur prispevajo robustni trgi dela in določeno dohitevanje plač, da bi se delavcem kompenzirala visoka inflacija. Ker bodo ti dejavniki predvidoma še naprej prisotni, projekcije strokovnjakov Eurosistema predvidevajo, da bodo plače rasle po stopnjah, ki so precej nad zgodovinskim povprečjem, in potiskale inflacijo navzgor v celotnem obdobju projekcij. Večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, čeprav novi popravki nekaterih kazalnikov nad ciljno raven narekujejo nadaljnje spremljanje.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so na strani upočasnjevanja rasti, zlasti v kratkoročnem obdobju. Precejšnje navzdol usmerjeno tveganje za gospodarstvo ostaja vojna proti Ukrajini. Vztrajno višji od pričakovanih bi lahko ostali tudi energetski in prehrambni stroški. Rast v euroobmočju bi bila lahko še dodatno okrnjena, če bi svetovno gospodarstvo oslabilo močneje, kot pričakujemo.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so večinoma usmerjena navzgor. V bližnji prihodnosti bi lahko obstoječi pritiski iz proizvodne verige povzročili močnejši dvig maloprodajnih cen energentov in hrane od pričakovanega. V srednjeročnem obdobju tveganja izhajajo predvsem iz domačih dejavnikov, kot so vztrajno zviševanje inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ali višja rast plač od pričakovane. Nasprotno bi se cenovni pritiski zmanjšali, če bi se cene energentov znižale ali če bi povpraševanje še nadalje upadlo.

Finančne in denarne razmere

S tem ko zaostrujemo denarno politiko, postaja zadolževanje za podjetja in gospodinjstva dražje. Bančno posojanje podjetjem ostaja močno, saj podjetja nadomeščajo obveznice z bančnimi posojili ter s krediti financirajo višje stroške naložb in proizvodnje. Gospodinjstva se zadolžujejo manj, in sicer zaradi strožjih kreditnih standardov, vse višjih obrestnih mer, vse slabših obetov na stanovanjskem trgu in nižjega zaupanja potrošnikov.

V skladu s strategijo denarne politike Svet ECB dvakrat letno poglobljeno oceni medsebojno razmerje med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Finančna stabilnost se je od zadnje ocene junija 2022 poslabšala zaradi šibkejšega gospodarstva in naraščanja kreditnega tveganja. Poleg tega se je ranljivost vlad povečala v okolju šibkejših gospodarskih obetov in šibkejšega javnofinančnega položaja. Bolj zaostreni pogoji financiranja bi ublažili kopičenje finančnih ranljivosti ter zmanjšali tveganja v repu porazdelitve, ki bi lahko ogrozila inflacijo v srednjeročnem obdobju, in sicer na račun večjega tveganja sistemskega stresa ter večjega tveganja nižje rasti v kratkoročnem obdobju. Poleg tega bi se lahko zaradi likvidnostnih potreb nebančnih finančnih institucij še poslabšala volatilnost trgov. Obenem imajo banke v euroobmočju zadostne ravni kapitala, s čimer se zmanjšujejo stranski učinki bolj zaostrene denarne politike na finančno stabilnost. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija pri ohranjanju finančne stabilnosti in pri odpravljanju srednjeročnih ranljivosti.

Zaključek

Če povzamemo, danes smo zvišali vse tri ključne obrestne mere ECB za 50 bazičnih točk, na podlagi znatno navzgor popravljenih inflacijskih obetov pa pričakujemo, da jih bomo še dodatno zviševali. Ocenjujemo namreč, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivnih ravneh se bo inflacija sčasoma znižala zaradi zaviranja povpraševanja. To bo preprečevalo tudi tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Poleg tega se bo od začetka marca 2023 dalje portfelj v okviru programa APP zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

O obrestnih merah denarne politike se bomo tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. V okviru našega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija vrne na našo srednjeročno ciljno raven.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.