Eurosistem je začel izvajati projekt digitalnega eura

14. julij 2021

• Faza proučevanja v okviru projekta digitalnega eura bo trajala 24 mesecev.
• Zasnova bo temeljila na potrebah in željah uporabnikov ter na strokovnih nasvetih trgovcev in posrednikov.
• V fazi predhodnega preizkušanja ni bila ugotovljena nobena tehnična ovira.

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je danes odločil, da začne fazo proučevanja v okviru projekta digitalnega eura. Po sprejetju te odločitve se je seji pridružil predsednik Euroskupine Paschal Donohoe, ki je čestital Svetu ECB in izrazil polno podporo projektu.

»Poročilo o digitalnem euru smo objavili pred devetimi meseci. V tem času smo nadaljevali analizo, vprašali za mnenje državljane in strokovnjake ter opravili nekaj preizkusov, ki so dali spodbudne rezultate. Zaradi vsega tega smo se odločili, da naša prizadevanja okrepimo in začnemo izvajati projekt digitalnega eura,« je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »Cilj naših prizadevanj je zagotoviti, da imajo državljani in podjetja v digitalni dobi še naprej dostop do najvarnejše oblike denarja – to je centralnobančni denar.«

Faza proučevanja bo trajala 24 mesecev, njen cilj pa bo odgovoriti na ključna vprašanja glede zasnove in distribucije. Digitalni euro bi moral izpolnjevati potrebe Evropejcev ter obenem prispevati k preprečevanju nezakonitih dejavnosti in neželenega vpliva na finančno stabilnost in denarno politiko. To ne bo vnaprej določilo prihodnje odločitve o morebitni uvedbi digitalnega eura, ki bo sprejeta šele pozneje. Vsekakor pa digitalni euro ne bi nadomestil gotovine, ampak bi jo dopolnjeval.

»Sodelovali bomo z Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi nosilci odločanja ter jih redno obveščali o naših ugotovitvah. V naša prizadevanja bodo vključeni tudi državljani, trgovci in ponudniki plačilnih storitev,« je povedal član Izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta, ki je tudi predsednik delovne skupine na visoki ravni o digitalnem euru.

V fazi poučevanja se bo Eurosistem osredotočal na možne funkcionalne modele, ki bodo temeljili na potrebah uporabnikov. Faza bo vključevala fokusne skupine, izdelavo prototipov in konceptualno delo. Proučevali se bodo primeri uporabe, ki bi jih moral digitalni euro prednostno zagotavljati, da bi izpolnjeval svoj cilj, po katerem bi moral biti netvegana, dostopna in učinkovita oblika digitalnega centralnobančnega denarja.

Projekt bo osvetlil tudi spremembe zakonodajnega okvira EU, ki bi lahko bile potrebne. O njih se bo razpravljalo s sozakonodajalci EU, ki bodo tudi sprejeli odločitve. ECB bo tekom celotne faze proučevanja še naprej sodelovala z Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi oblikovalci politik. Okrepilo se bo tudi tehnično delo glede digitalnega eura z Evropsko komisijo.

V fazi proučevanja se bo poleg tega ocenil tudi morebiten vpliv digitalnega eura na trg, pri čemer bodo določene konceptualne možnosti, ki bodo zagotavljale zasebnost in preprečevale tveganja za državljane, posrednike in celotno gospodarstvo v euroobmočju. Opredeljen bo tudi poslovni model za nadzorovane posrednike v ekosistemu digitalnega eura. Med fazo proučevanja bo svetovalna skupina za trg obravnavala stališča bodočih uporabnikov in distributerjev digitalnega eura. O teh stališčih bo razpravljal tudi Odbor za plačila malih vrednosti v eurih.

Faza proučevanja bo utemeljena na preizkušanju, ki so ga ECB in nacionalne centralne banke v euroobmočju opravile v zadnjih devetih mesecih in v katerega so bili vključeni udeleženci iz akademskih krogov in zasebnega sektorja.

Preizkusi so bili opravljeni na naslednjih štirih področjih: evidenca digitalnega eura, zasebnost in preprečevanje pranja denarja, omejitev količine digitalnih eurov v obtoku ter dostop končnih uporabnikov brez internetne povezave in omogočanje vključljivosti z ustreznimi napravami. Pri nobeni od ocenjenih konceptualnih možnosti niso bile ugotovljene večje tehnične ovire.

Ugotovljeno je bilo, da tako Eurosistemova poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS) kot tudi druge možnosti, na primer veriženje podatkovnih blokov, lahko obdelajo več kot 40.000 transakcij na sekundo. Preizkusi so pokazali tudi, da so arhitekture, ki združujejo centralizirane in decentralizirane elemente, možne.

S preizkusi je bilo ugotovljeno tudi, da bi bila jedrna infrastruktura digitalnega eura okolju prijazna. Pri testiranih arhitekturah je bila namreč poraba elektrike, potrebne za obdelavo več deset tisoč transakcij na sekundo, zanemarljivo majhna v primerjavi s porabo elektrike pri kriptosredstvih, kot je na primer bitcoin.

Te praktične ugotovitve bodo koristno izhodišče za fazo proučevanja.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Alexandrine Bouilhet, tel. +49 172 174 93 66.

Opombe:

• Objava na blogu ECB: Fabio Panetta
• Poročilo o digitalnem euru
• Začetna stran o digitalnem euru