TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB, Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 3. februar 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Gospodarsko okrevanje v euroobmočju se nadaljuje, razmere na trgu dela pa se še naprej izboljšujejo, k čemur prispeva izdatna podpora politik. Vseeno bo rast v prvem četrtletju verjetno ostala oslabljena, saj sedanji val pandemije še vedno zavira gospodarsko aktivnost. Obseg proizvodnje v nekaterih panogah ostaja okrnjen zaradi pomanjkanja materiala, opreme in delovne sile. Visoke cene energentov znižujejo dohodke in bodo verjetno oslabile potrošnjo. Kljub temu vsak naslednji val pandemije prizadene gospodarstvo manj kot prejšnji, predvidoma pa bodo postopno izginjali tudi dejavniki, ki omejujejo proizvodnjo in potrošnjo, kar bo gospodarstvu omogočilo, da tekom leta znova doseže močno rast.

Inflacija se je v zadnjih mesecih strmo zvišala in je januarja ponovno presenetila z visokimi vrednostmi. K temu so največ prispevali višji stroški za energijo, ki dvigujejo cene v številnih sektorjih, pa tudi višje cene hrane. Inflacija bo verjetno ostala povišana dalj časa, kot je bilo pričakovano, vendar se bo tekom letošnjega leta predvidoma zniževala.

Skladno s tem je Svet ECB potrdil sklepe, ki jih je sprejel na decembrski seji o denarni politiki, kot je podrobno predstavljeno v sporočilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45. Tako bomo v naslednjih četrtletjih še naprej korak za korakom zmanjševali obseg naših nakupov vrednostnih papirjev in konec marca končali neto nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Zaradi sedanje negotovosti moramo bolj kot kdajkoli prej ohraniti fleksibilnost in si pustiti odprte vse možnosti pri izvajanju denarne politike. Svet ECB je pripravljen ustrezno prilagoditi vse instrumente, če bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni 2% v srednjeročnem obdobju.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast je v zadnjem četrtletju lanskega leta oslabila na 0,3%. Kljub temu je gospodarstvo konec leta 2021 že doseglo raven izpred pandemije. Gospodarska aktivnost in povpraševanje bosta v začetnem obdobju letošnjega leta verjetno ostala šibka, za kar obstaja več razlogov. Prvič, zajezitveni ukrepi negativno vplivajo na potrošniške storitve, zlasti potovanja ter turistične, gostinske in razvedrilne dejavnosti. Čeprav je število okužb še vedno zelo visoko, pandemija zdaj manj obremenjuje gospodarsko življenje. Drugič, visoke cene energentov zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev in dobičke podjetij, kar omejuje potrošnjo in naložbe. In tretjič, pomanjkanje opreme, materiala in delovne sile v nekaterih sektorjih še naprej ovira proizvodnjo industrijskih izdelkov, povzroča zakasnitve v gradbeništvu in upočasnjuje okrevanje v nekaterih delih storitvenega sektorja. Obstajajo znaki, da so se ta ozka grla začela sproščati, vendar bodo nekaj časa še vztrajala.

Gledano bolj dolgoročno se bo gospodarska rast tekom leta 2022 predvidoma ponovno močno okrepila, poganjalo pa jo bo predvsem robustno domače povpraševanje. Ker se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, tako da ima več ljudi delo in jih je manj v programih za ohranitev delovnih mest, naj bi gospodinjstva imela višje dohodke in trošila več. K tem pozitivnim obetom prispevata tudi svetovno gospodarsko okrevanje ter podpora, ki jo še naprej zagotavljata javnofinančna in denarna politika. Ciljno usmerjeni javnofinančni ukrepi in strukturne reforme, ki povečujejo produktivnost in so prilagojeni razmeram v posameznih državah, ostajajo ključni za to, da javnofinančna politika učinkovito dopolnjuje denarno politiko.

Inflacija

Inflacija se je januarja zvišala na 5,1%, potem ko je decembra 2021 znašala 5,0%. V bližnji prihodnosti bo verjetno ostala visoka. Glavni razlog za povišano stopnjo inflacije so še naprej cene energentov. Njihov neposredni vpliv je januarja predstavljal približno polovico skupne inflacije, poleg tega pa stroški energije dvigujejo cene v številnih drugih sektorjih. Zaradi sezonskih dejavnikov, povišanih stroškov prevoza in višjih cen gnojil so se zvišale tudi cene hrane. Poleg tega so se podražitve razširile, saj so se občutno zvišale cene velikega števila izdelkov in storitev. Skladno s tem se je zvišala večina kazalnikov osnovne inflacije, čeprav zaradi začasne narave pandemičnih dejavnikov še vedno ni gotovo, kako dolgo bodo ti kazalniki ostali na povišanih ravneh. Tržni kazalniki nakazujejo, da se bo dinamika cen energentov tekom leta 2022 umirila, popustili pa naj bi tudi cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, vendar rast plač ostaja na splošno umirjena. Ko se bo gospodarstvo s časom približevalo polni zmogljivosti, se bo rast plač predvidoma okrepila. Tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so od naše zadnje seje o denarni politiki večinoma ostali stabilni tik pod 2%. Najnovejši anketni kazalniki so na ravni okrog 2%. Ti dejavniki bodo še naprej prispevali tudi k osnovni inflaciji in pomagali skupni inflaciji, da se trajno ustali na naši ciljni ravni 2%.

Ocena tveganj

Še naprej ocenjujemo, da so tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, srednjeročno dokaj uravnotežena. Gospodarska rast bi lahko bila hitrejša, kot je pričakovano, če bodo gospodinjstva imela več zaupanja in bodo varčevala manj, kot se pričakuje zdaj. Negotovost v zvezi s pandemijo se je nekoliko zmanjšala, vendar so se obenem povečale geopolitične napetosti. Poleg tega bi potrošnjo in naložbe lahko močneje zavirali visoki stroški za energijo. Nadaljnje tveganje za rast in inflacijo predstavlja vprašanje, kako hitro bodo izginjala ozka grla v ponudbi. V primerjavi z našimi pričakovanji iz decembra so tveganja v inflacijskih obetih usmerjena navzgor, še zlasti za bližnjo prihodnost. Če se bodo cenovni pritiski prelili v hitrejšo rast plač od pričakovane ali če bo gospodarstvo hitreje doseglo polno zmogljivost, bi inflacija lahko bila višja od pričakovane.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od naše decembrske seje zvišale, vendar se stroški financiranja za banke doslej niso občutno povečali. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom so še vedno na zgodovinsko nizkih ravneh. Pogoji financiranja za gospodarstvo ostajajo ugodni. Posojanje podjetjem se je okrepilo, in sicer tako zaradi kratkoročnih kot tudi zaradi bolj dolgoročnih posojil. Robustno povpraševanje po hipotekarnih posojilih poganja posojanje gospodinjstvom. Banke so zdaj enako dobičkonosne kot so bile pred pandemijo in njihove bilance ostajajo trdne.

Kot je pokazala naša zadnja anketa o bančnih posojilih, se je povpraševanje podjetij po posojilih v zadnjem četrtletju 2021 močno povečalo. K temu so prispevale tako večje potrebe po obratnem kapitalu zaradi ozkih grl v dobavi kot tudi povečano financiranje dolgoročnejših naložb. Poleg tega banke še naprej ugodno ocenjujejo kreditna tveganja v podjetjih, in sicer predvsem zato, ker pričakujejo pozitivna gospodarska gibanja.

Zaključek

Povzamemo lahko, da gospodarstvo euroobmočja še naprej okreva, vendar se pričakuje, da bo rast v prvem četrtletju ostala oslabljena. Čeprav so inflacijski obeti negotovi, bo inflacija verjetno ostala povišana dalj časa, kot je bilo pričakovano, vendar se bo tekom letošnjega leta predvidoma zniževala. Pozorno bomo spremljali nove podatke in natančno preučili, kakšne posledice bi lahko imeli za srednjeročne inflacijske obete. Pripravljeni smo ustrezno prilagoditi vse naše instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni 2% v srednjeročnem obdobju.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico