TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 12. september 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestno mero, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da sprejmemo naslednji korak pri zmanjševanju stopnje restriktivnosti denarne politike.

Najnovejši podatki o inflaciji so večinoma skladni s pričakovanji, nove projekcije strokovnjakov ECB pa potrjujejo prejšnje inflacijske obete. Po teh projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026, kar je enako kot v junijskih projekcijah. Inflacija se bo proti koncu letošnjega leta predvidoma zopet zvišala, kar je deloma posledica dejstva, da bodo prejšnji strmi padci cen energentov izpadli iz medletnih stopenj. Zatem naj bi se inflacija v drugi polovici naslednjega leta zniževala proti ciljni ravni. Kar zadeva osnovno inflacijo, so bile projekcije za leti 2024 in 2025 rahlo popravljene navzgor, saj je storitvena inflacija višja, kot je bilo pričakovano. Obenem strokovnjaki še naprej pričakujejo hitro znižanje osnovne inflacije, in sicer z 2,9% letos na 2,3% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026.

Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še naprej rastejo z okrepljeno dinamiko. Vseeno se pritiski s strani stroškov dela umirjajo, dobički pa deloma absorbirajo vpliv višjih plač na inflacijo. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni, gospodarska aktivnost pa je še naprej oslabljena, kar je posledica šibke zasebne potrošnje in investicij. Po projekcijah bo gospodarska rast znašala 0,8% v letu 2024, nato pa se bo okrepila na 1,3% v letu 2025 in 1,5% v letu 2026. To predstavlja rahel popravek navzdol v primerjavi z junijskimi projekcijami, kar je predvsem posledica šibkejšega prispevka domačega povpraševanja v naslednjih nekaj četrtletjih.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Kot je bilo napovedano 13. marca 2024, bodo 18. septembra začele veljati nekatere spremembe operativnega okvira za izvajanje denarne politike. Tako bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 25 bazičnih točk.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je po 0,3-odstotni rasti v prvem četrtletju zabeležilo 0,2-odstotno rast v drugem četrtletju, kar je manj od predvidevanj v zadnjih projekcijah. Rast je izhajala predvsem iz neto izvoza in državne potrošnje. Zasebno domače povpraševanje je oslabilo, saj so gospodinjstva trošila manj, podjetja so zmanjšala investicije, stanovanjske naložbe pa so upadle. Medtem ko so storitve podpirale rast, je bil prispevek industrije in gradbeništva negativen. Po anketnih kazalnikih je okrevanje še naprej pod vplivom nekaterih zaviralnih dejavnikov.

Pričakujemo, da se bo okrevanje sčasoma okrepilo, saj bodo vse višji realni dohodki omogočili, da gospodinjstva trošijo več. Potrošnjo in investicije naj bi spodbujalo postopno umirjanje učinkov restriktivne denarne politike. K okrevanju naj bi še naprej prispeval tudi izvoz, ko se bo svetovno povpraševanje povečalo.

Trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti je julija ostala približno nespremenjena na ravni 6,4%. Obenem se je rast zaposlenosti upočasnila z 0,3% v prvem četrtletju na 0,2% v drugem četrtletju. Najnovejši anketni kazalniki nakazujejo nadaljnjo umiritev povpraševanja po delovni sili, medtem ko se je stopnja prostih delovnih mest znižala in se približala ravnem pred pandemijo.

Javnofinančne in strukturne politike bi morale biti zasnovane tako, da povečujejo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, kar bi prispevalo k temu, da se bo potencialna rast povečala in da se bodo cenovni pritiski v srednjeročnem obdobju zmanjšali. Poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti, ki ga je pripravil Mario Draghi, ter poročilo o okrepitvi enotnega trga, ki ga je pripravil Enrico Letta, poudarjata veliko nujnost reform in ponujata konkretne predloge o tem, kako to doseči. Če bodo vlade v celoti, transparentno in brez odlašanja izvajale revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU, bodo lažje zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg na vzdržno raven. Vlade bi morale sedaj odločno kreniti v tej smeri v svojih srednjeročnih načrtih za javnofinančno in strukturno politiko.

Inflacija

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija znižala z 2,6% v juliju na 2,2% v avgustu. Cene energentov so se medletno znižale za 3,0%, potem ko so se v prejšnjem mesecu zvišale za 1,2%. Inflacija v skupini hrane se je rahlo zvišala, in sicer na 2,4% v avgustu. Blagovna inflacija in storitvena inflacija sta se gibali v nasprotnih smereh. Blagovna inflacija se je znižala z 0,7% v juliju na 0,4% v avgustu, medtem ko se je storitvena inflacija zvišala s 4,0% na 4,2%.

Večina meril osnovne inflacije je julija ostala približno nespremenjena. Domača inflacija se je le rahlo znižala, in sicer s 4,5% v juniju na 4,5% v juliju, pri čemer so močni cenovni pritiski izhajali predvsem iz plač. Rast dogovorjenih plač bo v preostanku leta ostala visoka in volatilna, saj imajo v nekaterih državah pomembno vlogo enkratna plačila in prilagajanje plač običajno poteka v več zaporednih korakih. Obenem se skupna rast stroškov dela umirja. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je nadalje umirila, in sicer na 4,3% v drugem četrtletju, kar je četrto zaporedno znižanje, strokovnjaki ECB pa napovedujejo nadaljnjo izrazito upočasnitev naslednje leto. Kljub šibki produktivnosti so stroški dela na enoto proizvoda v drugem četrtletju porasli manj kot v prvem četrtletju, in sicer za 4,6% v primerjavi s 5,2%. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo rast stroškov dela na enoto proizvoda v obdobju projekcij še naprej zniževala, k čemu bosta prispevala nižja rast plač in okrevanje produktivnosti. Dobički še naprej deloma absorbirajo inflacijske učinke višjih stroškov dela.

K procesu dezinflacije naj bi prispevala umirjanje pritiskov s strani stroškov dela ter preteklo zaostrovanje denarne politike, ki postopoma vpliva na cene življenjskih potrebščin. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se giblje na ravni okrog 2%, medtem ko so se tržna merila od julijske seje znižala in približala tej ravni.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast v euroobmočju bi lahko zaviralo nižje povpraševanje po izvozu euroobmočja, denimo zaradi šibkejšega svetovnega gospodarstva ali eskalacije trgovinskih napetosti med glavnimi gospodarstvi. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Rast bi bila lahko nižja tudi v primeru, da bodo zapozneli učinki zaostrovanja denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, in se bo zaradi zviševanja zaupanja in realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je predvideno, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Inflacija bi bila lahko višja od pričakovane, če se bodo plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganja, da bo inflacija višja, izhajajo tudi iz povišanih geopolitičnih napetosti, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi lahko ekstremni vremenski pojavi ter splošnejše napredovanje podnebne krize potisnili cene hrane navzgor. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od julijske seje izrazito znižale, kar je večinoma posledica šibkejših obetov glede svetovne rasti in zmanjšane zaskrbljenosti glede inflacijskih pritiskov. Napetosti na svetovnih trgih med poletjem so povzročile začasno zaostritev finančnih pogojev v bolj tveganih tržnih segmentih.

Gledano v celoti ostajajo stroški financiranja restriktivni, saj pretekli dvigi obrestnih mer denarne politike še vedno napredujejo po transmisijski verigi. Povprečne obrestne mere za nova posojila podjetjem in nova hipotekarna posojila so ostale julija visoke na ravni 5,1% oziroma 3,8%.

Rast kreditov je ob šibkem povpraševanju še naprej šibka. Bančna posojila podjetjem so julija medletno porasla za 0,6%, kar je rahlo manj kot junija, medtem ko se je rast posojil gospodinjstvom rahlo povečala na 0,5%. Široki denar – merjen z denarnim agregatom M3 – se je julija povečal za 2,3%, kar je enaka stopnja rasti kot junija.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zniža za 25 bazičnih točk. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.